Če limfni sistem ne deluje kot bi moral, pride do motnje odtekanja limfne tekočine in namesto tega se limfa, bogata z beljakovinami, prične odlagati v medceličnem prostoru. Pojavi se oteklina, ki na otip ne boli. Posebno pogosto prizadete so noge in roke, včasih zajema tudi pripadajoči del trupa. Ženske so veliko pogosteje prizadete kot moški. Prav tako pa se limfedem lahko pojavi tudi na drugih delih telesa (na glavi in vratu, prsih ali genitalijah …). Glede na vzrok za nastanek ločimo:

Primarni limfedem – je posledica prirojenih nepravilnosti limfnih žil ali bezgavk. Lahko se pojavi že ob rojstvu, ali v puberteti in nato do končanega 35. leta starosti, zelo redko pa po 35. letu starosti. Primarni limfedemi so lahko dedno pogojeni. Kaže se z občutkom teže, napetostjo, zmanjšano gibljivostjo in pojavi se na spodnjem delu telesa.

Sekundarni limfedem – je posledica poškodbe limfnih žil ali bezgavk. Vzroki so poškodbe, maligna obolenja (tumor), vnetna stanja (šen, revmatska obolenja, flebitis), okužbe s paraziti (filaria), operacije (endoproteze), poškodbe (zvini) in obsevanje. Pogost znak je otekanje ene okončine in/ali trupa.

Zdravljenje limfedema

Najučinkovitejša metoda je kombinirana dekongestivna terapija (CDT), s poudarkom na manualni limfni drenaži, ki mora biti prilagojena specifičnim potrebam vsakega posameznika. CDT vključuje še kompresijsko povijanje, vaje in skrb za kožo. Limfedem ne nastane naenkrat, ampak počasi in najprej neopazno. Napreduje, v kolikor ostane neopazen in ga ne pričnemo pravilno zdraviti. Spontano bolniki ne ozdravijo nikdar. Posledice nezdravljenih limfedemov so limfociste in limfne fistule, dermatitis, papilomatoze, ulkus cruris, šen, angiosarkom …